etnopluralizem, ne multikulturalizem

Evropsko javnost je že zdavnaj preplavila ideja o multikulturalizmu.  Zaradi vsiljenega mišljenja, da smo vsi Evropejci krivi za kolonializem in za vojne, ki se dogajajo po svetu, ter zaradi vsiljene tolerance do »drugačnih kultur« in do »drugače mislečih« se je v nihilističnih liberalnih glavah razvil vrtinec občutka krivde. Sicer smo Slovenci daleč od tega, da bi bili kolonialističen ali konflikten narod, vendar pa smo vsekakor tudi mi nekako krivi za trpljenje vseh, ki prihajajo iz Bližnjega vzhoda, brez, da bi se bili pripravljeni integrirati (integracija je vedno lahko le laž), ali asimilirati. Zaradi krivde, ki nam jo vsiljujejo, naj bi bili dolžni sprejeti, in ponuditi polno oskrbo vsakomur, ki potrka na vrata Schengenske meje ali pa jo preprosto nezakonito prestopi.

Vse te migracije povzročajo, da se na enem delu sveta kulture med seboj mešajo. Od evropske (kjer ima vsaka država svojo kulturo in dodatne lokalne kulture), azijske (isti primer kot pri evropski), arabske in še bi lahko naštevali. Vse to mešanje kultur bo sčasoma pripeljalo do monokulturalizma, kar pa je  nasprotje tega, kar naj bi podpirali zagovorniki multikulturalizma. Že res, da nam »multikulturalizem« omogoča, da v centru Ljubljane jemo falafel, sladko kislega, ali curry, piščanca, vendar obenem ljudje pozabljajo na domačo kranjsko klobaso in pražen krompir. Mešanje vseh kultur v enem kotlu bo sčasoma privedlo tudi do trenj, kot je opisano tudi v knjigi Manifest za domovino, zaradi katerih obstaja možnost, da bi zaradi želje po prevladi, pripadniki ene kulture, pripadnike druge kulture poskusili uničiti z nasiljem ( tu apeliramo na miselnost današnjega časa). V interesu vseh nas bi moralo biti, da se edinstvenost in tradicija vseh kultur poskušata ohraniti in ne izničiti, kar pa strogo zagovarja tudi koncept etnopluralizma. Etnopluralizem stremi k ohranitvi in k medsebojni pomoči pri ohranjanju unikatnih kultur posameznih narodov. Dober primer so slovenske in srbske folklorne skupine, ki medsebojno sodelujejo in tako pomagajo pri skupnem ohranjanju kulturne dediščine svojih dveh narodov.

Pod pretvezo vojn, ki divjajo na Bližnjem vzhodu, vdirajo k nam trume »doktorjev in inženirjev«. Seveda, noben od njih ne išče pomoči v svojih rodnih državah, hkrati pa uživajo prednosti socialne pomoči v Evropi. Že res, da se nekateri zaposlijo in delajo, vendar pa na žalost takšni predstavljajo le majhen delež. Marsikateri podporniki množičnih migracij v razvite zahodne države kot razlog navajajo nizko rodnost, saj naj bi jih domnevno skrbelo, da v bodočnosti zato ne bo dovolj delovne sile. Vendar pa ne pomislijo, da so ravno oni s tem, ko  promovirajo splav in širijo LGBT agendo, odgovorni za upad natalitete v Evropi. Kako bo otrok, ko pride v zrela leta, pripravljen sploh imeti spolne odnose z osebo nasprotnega spola, če se že od vrtca naprej ne bo mogel odločiti, katerega spola sploh je? Kaj šele, da bi razmišljal o spočetju otroka. Seveda lahko, ko izpostavimo te zadeve, stvari hitro povežemo.

Multikulturalizem je tako, milo rečeno, projekt ustvarjanja nove moderne družbe. Treba je omeniti, da so tudi študije, katerih prvotni namen je bil prikazati multikulturalizem kot novo zdravo ideologijo, to teorijo nakoncu zavrgle. Takšen primer je študija s harvardske univerze iz leta 2007, z naslovom »E Pluribus Unum: Diversity and Community in theTwenty-First Century«. Študija zaključuje, da rasna raznolikost uničuje zaupanje v družbi in ruši lokalne skupnosti.Avtor raziskave, profesor Robert D. Putnam, je najprej hotel dokazati, da je multikulturalizem zdrava ideologija. Več dokazov kot je zbral bolj se je zavedal, da je njegov prvotni način razmišljanja vodil v povsem napačno smer. Sprva rezultatov svoje raziskave ni hotel objaviti, vendar pa je moral na koncu priznati, da se je motil in je raziskavo tudi objavil.

Omenjena nova družba prinaša tudi monokulturalizem, katere prebivalec je samo lahko vodljiv človek z eno univerzalno religijo, tisti, ki bi ga nadzorovali pa bi tako lahko preko takšnega prebivalstva nemoteno obvladovali svojo »demokracijo«.